Govor in komunikacija nam odpirata vrata v svet. Biti slišan, pri tem upoštevan in razumljen, dajo občutek pripadnosti, sprejemanja in prispeva k oblikovanju našega socialnega jaz-a. Uspešna socialna integracija je ključni dejavnik za uspešno usvajanje znanja, da se posameznik v vrtcu ali šoli dobro počuti, pridobi prijatelje, raste v svoji avtonomiji in samostojnosti. Biti sposoben izraziti svoje potrebe in biti pri tem slišan je korak v družbo. Je korak do samega sebe, do sprejemanja drugih in okolice.

Komunikacija je proces, ki običajno zajema interakcijo med osebami, ki kominicirajo. V družbeni interakciji človeka vodi njegovo tolmačenje pomena besed in akcija drugega. Komunikacija je vzajemna izmenjava pomenov med ljudmi – poteka pretežno prek jezika, možna pa je le v tolikšni meri, v kolikšni jo določajo skupna spoznanja, skupne potrebe in stališča (Krech,Crutchfield, Balachey, 1962, v Vec, 2005).

Komunikacija je način soustvarjanja socialne resničnosti (Festinger, 1950, v Vec, 2005). V to socialno resničnosti smo vpeti vsi z vsemi svojimi sposobnostmi in pomankljivostmi, kot oddajniki in sprejemniki. Ne moremo nekomunicirati. Vprašanje je, ali so naša sporočila razumljena? Zna vsak izraziti svoje potrebe, na način, da je slišan? Kaj potrebujemo, da bi bili slišani?

Otroci z govornim primanjkljajem potrebujejo ustrezno intervencijo, s katero bodo krepili svoje komunikacijske veščine. Prepoznati stisko otrok in ustrezno interventirati je naša naloga. Si lahko predstavljate kako bi bilo, če samo en dan ali nekaj ur ne bi zmogli izraziti sebe, svojih potreb in želja? Precej frustrirajoče, kajne? Z napredkom znanosti in ustreznih intervencij, danes to skoraj ni več potrebno. Otroci in mladostniki s primankljaji na govornem področju lahko komunicirajo s pomočjo tehnologije, slik, kretenj, s pomočjo drugih znakov in še bi lahko naštevali.

Zato vljudno vabljeni, da se nam 18. in 19. maja pridružite v Hotelu City kjer bomo skupaj (z dr. Smithom) spoznali kako s pomočjo Verbal Behaviour razumemo in učimo komunikacijo. Več o tem pa na povezavi – VB.

Vir: Vec, T., 2005, Komunikscija – umevanje sporazuma, Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše

Novo leto – nov začetek. Vsako leto se nevede večina nas ujame v različnih prazničnih zaobljubah (“Letos začnem telovadit.” “To leto pa bom res shujšal.” “Danes se začnem učiti nemščine.”) in spremembah navad ali načina življenja. Vendar ko se praznična evforija počasi umirja, se prebuja stari nemir in stare navade. V naravi človeka je, da delamo stvari, ki so lažje, tudi če so slabše in za to vedno najdemo dovolj izgovorov, da ponovno opravičimo pomanjkanje poguma/časa/energije za spremembe. V dananšnjem zapisu vam bom predstavila novoletno zaobljubo ali željo, ki je po mojem mnenju najpomembnejša in za njo ne potrebujete denarja za novo fitnes karto ali pa nove učiteljice nemščine, lahko pa res spremeni življenje vam in vsem okoli vas.

Najpomembnejša novoletna zaobljuba (tudi po mnenju Psychology Today) je:                                             BODITE PRIJAZNI.

Prijaznost je nekaj za kar se sami odločimo, nekaj kar lahko »vadimo« in je osnova vsega. Psihoanalitik Adam Phillips in zgodovinarka Barbara Taylor sta že pred leti izdala knjižico z naslovom “On Kindness”, v kateri ugotavljata, da v času svobodnega trga, pohlepa in prevlade sebičnega gena, sočutje in prijaznost vidimo kot slabost ali narcisizem. Pravita še, da kapitalizem ni ravno sistem za dobrosrčne, saj ljudi deli na zmagovalce in poražence ter zato načrtno goji in spodbuja tekmovalnost ter neprijaznost i to že pri otrocih. Kolumno “O prijaznosti” je v Sobotni prilogi Dela pisala tudi Irena Štaudohar, kjer pravi, da je prijaznost je mlajša sestra empatije oziroma sočutja. To je naša sposobnost, da razumemo ranljivost drugih in da jim pomagamo. Svetovno znan psiholog Daniel Goleman opozarja, da je sočutje eno najintenzivnejših čustev za možgne. Odzove se celoten limbični sistem, sprošča se oksitocin, ki nadalje vpliva na cel spekter pozitivnih čutev. Donald Winnicot, angleški psihoanalitik, je za prijaznost dejal, da je znak zdravega človeka, saj priča o naši zmožnosti, da se znamo vživeti v misli, občutja, želje ter strahove drugega in da dovolimo, da se tudi drugi vživijo v nas. Profesor iz Harvardske univerze, Jerome Kagan pravi, da so naši možgani naravnani v smeri prijaznosti. Je biološka tendenca, ki nam vas ta leta omogoča, v kombinaciji z ljubeznijo, sočutjem in nego/skrbjo, da smo preživeli in živimo kot vrsta. Vendar sama naravnanost še ne pomeni, da se bomo tako tudi vedli. Pomembne so tudi druge biološke tendence, ki zelo močno vplivajo na naše vedenje, misli in čustva. To so jeza, ljubosumje in nasilje.

Prijaznost je torej nekaj kar svet in vsi mi, danes najbolj potrebujemo. Ni dodatek ali nekaj ekstra kar bi dodali našemu vsakdanjiku. Postati mora nuja, naša zavestna odločitev in nato prevzet način delovanja. S prijaznostno vplivamo in polepšamo dan drugim, sebi, prijaznost ima tudi pozitivne učineka na naše fizično zdravje, prav tako pa lahko tudi tudi do sprememb v možganih.

Henry James, pisatelj iz sredine 19. stoletja je dejal “Three things in human life are important: the first is to be kind; the second is to be kind; and the third is to be kind.” Še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo takšega pomanjkanja prijaznosti kot zdaj. Vsak mora začeti pri sebi in samo tako lahko pride do sprememb, po katerih vsi hreprenimo, tudi v širši družbi.

Naj bo leto 2018 prijazno leto – za vas, za druge in za vse nas. Dan za dnem lahko spreminjamo svet in tako gradimo prijaznejši in boljši jutri.

Kaj drugega bi si sploh še lahko želeli?

SREČNO!

Dnevi so vedno krajši, naša oblačila vedno bolj debela in čaji vedno bolj vroči. Nekateri krajše dneve izkoristijo za gnezdenje na toplem, spet drugi neustavljivo hitijo naprej. Ne glede na to, kaj radi počnete v nekoliko hladnejših dneh bi vas z današnjim zapisom rada opozorila na pomen dotika. Stika. Občutka povezanosti med ljudi, ki ga je velikokrat premalo.

Živimo v  digitalnem svetu, kjer marsikateri objem in poljub nadomesti smejko ali srček. Zelo pomemno je , da ne izgubimo zavedanja in znanja o pomembnosti dotika. Pri ljudeh, naj bi bil tipni čut prvi, ki postane dejaven v maternici. Razvil naj bi se nekje v osmem tednu nosečnosti. Raziskave kažejo, da lahko pomanjkanje dotika v zgodnjem obdobu privede do resnih razvojnih težav, slabše rasti, slabšega motoričnega in kognitivnega razvoja, motenj naveznosti in še bi lahko naštevali. Vednar ima dotik izredno pomembno vlogo tudi v drugih razvojnih obdobjih, ne samo v obdobju otroštva ali intenzivnega razvoja. Dotik je izredno pomemben tudi v kasneje, le da zaradi načina življenja in morebiti nekaterih socialnih norm in sprememb v naši družbi, velikokrat potlačimo prvinskost in hkrati pomen tega izjemenga čutila.

Telesi stik je eden izmed načinov dvigovanja zadovoljstva z življenjem. Raziskave kažejo, da se pri objemih dolgih vsaj 5 sekund sproščata dva zelo pomembna hormana –  hormon oksitocin (hormon naveznosti) in hormon serotonin (hormon sreče). Samo ta dva hormona lahko vplivata na zmanjšanje občutkov izoliranosti, žalosti in osamljenosti, hkrati pa pride do dviga zadovoljstva in sreče. Vendar če želite dolgotrajno dvigniti zadovoljstvo z življenjem, potem se morate na dan objeti vsaj 6 krat za 5 sekund.  Družinska terapevtka Virginia Satir pravi: »We need 4 hugs a day for survival. We need 8 hugs a day for maintenance. We need 12 hugs a day for growth.«

Z dotikanjem lahko pridobimo tudi na ekonomskem nivoju. Daniel Kelter je povezal ekonomski profit z dotikom, saj naj bi dotik signaliziral varnost in zaupanje – pomirja. Osnovni topel dotik pomiri kardiovaskularni stres, aktivira vagusni živec, ki je tesno povezan z našim sočutim odzivom. Raziskave so pokazale, da NBA ekipe, kjer imajo igralci med seboj več telesenga stika (npr. se ob zadetkih objamejo, dajo »petke«, trčijo s prsmi ipd) beležijo več zmag. Večja stopnja socialne povezanosti, več zaupanja, več zmag, več denarja. In seveda tudi notranjega zadovoljstva :).

Raziskave kažejo, da nam telesni tik olajša in pomaga pri doživljanju bolečine. Naslednjič naj vas med kakšnim neugodnim ali bolečim posegom vam draga oseba drži za roko. Tako boste občutili manjšo stopnjo bolečine in neugodnja, objem po prestali zadevi pa bo pospešil celjenje in še dodatno okrepil vaš imunski sistem.

Raziskav na področju dotika je ogromno in kažejo prav zares zanimive izsledke s katerimi bi vam lahko tratila čas cel dan. Vendar se bom na tem mestu ustavila in vas prosila, da izklopite svoj računalnik in svoje okno v digitalni svet ter greste za vsaj 5 sekund objeti nekoga, ki ga imate radi. Prepustite se dotiku, hormonom in ljubezni.

Že ptički na veji čivkajo, da nas čez 14 dni obišče dr. Jed Baker (http://www.jedbaker.com/), ki nam bo predaval o obvladovanju frustracij, tesnobe in seveda kako naučiti nadomestno, bolj učinkovito vedenje. Dogodek takšnega formata seveda zahteva veliko dela in predvsem dobro organizacijo dela. Mi smo svoj del opravili oziroma ga še opravljamo, drugo polovico bo 16. in 17. junija opravil še dr. Baker  (https://empatium.si/sl/izobrazevanja/16-17-junij/).

Za vas smo pripravili nekaj učinkovitih strategij, ki jih tudi sami pridno uporabljamo, za lažjo, boljšo oziroma bolj učinkovito organizacijo dela.

• Motivator

Najtežje je začeti, zato začnite z opravkom ki vas motivira. Za nekatere je to najtežja naloga v dnevu, za druge spet najlažja. Ni pravilnega ali napačnega odgovora, saj smo si med seboj zelo različni. Pomembno je, da vas opravek spravi v pogon in napolni z delovnim elanom.

• Pametni pišejo

V poplavi informacij, ki jih prejmete čez dan se prevečkrat zgodi, da se vam kakšna čisto nehote izmuzne iz spomina. Zato pa pisalo v roke! Veliko več časa in energije porabite s tem, da nato rešujete zamujene opravke, se opravičujete in hitite z opravili, kot pa da tisti trenutek vzamete v roke pisalo in si zadevo ustrezno zabeležite – kaj je treba narediti, kako je treba narediti, do kdaj je treba narediti in po potrebi še kontakt odgovorne osebe.

• Ustvarite roke

Ko si ustvarite časovnico z ustreznimi datumi, boste nad celotno dejavnostjo imeli pregled. Kdaj, kako in koliko časa imate za eno aktivnost omogoči lažje planiranje, kar vas seveda navda z občutkom miru (ali vsaj manjšo stopnjo stresa), kar posledično vodi do bolj učinkovitega dela. Ko nalogo opravite jo obkljukajte, prečrtajte oziroma ustrezno označite. Pogled na 3 kljukice od 5 vas bo navdal z dodatno motivacijo za delo in občutkom uspešnosti. Bravo!

• Prosite za pomoč

V kolikor ugotovite, da ste si na glavo nakopali preveč dela – prosite za pomoč. Ljudje okoli vas vam ne vidijo v glavo in ne vedo, da ste popolnoma preplavljeni z delom in bi potrebovali pomoč. Rečite. Prosite. Presenečeni boste s kakšno lahkoto in veseljem vam bodo drugi pomagali in vas hkrati razbremenili. Ne pozabite – lepa beseda, lepo mesto najde.

• Sprostite se

Celo stroje moramo občasno izklopiti, da ne pregorijo, kaj šele ljudje. Ustavite se in zadihajte. Vzemite si čas zase in se nagradite za dobro delo. Lažno je prepričanje, da smo pod stresom bolj učinkoviti in produktivni. Če ne verjamete, vzemite v roke kulico in na vso moč stisnite roko ter zapišite svoje ime. Nato roko sprostite in ponovno vzmemite kuli v roko in se spet podpišite. Kdaj je lažje? Ko je roka napeta ali sproščena? Enako je tudi z drugimi deli telesa in našimi možgani. Zato pa noge v zrak ali na kolo – ni pomembno – samo da si oddahnete.

Želimo vam lep in bodite prijazni drug do drugega :).