31 Dec

Ko nič ne gre po načrtih ali leto 2020

Že čez nekaj ur bomo prečkali ciljo črto leta 2020 in vstopili v težko pričakovano 2021. Večina od nas se veseli novega začetka, sveže poti in slovesa letu 2020. A kaj je tisto, kar prav zares puščamo oziroma želimo pustiti na pogorišču iztekajočega se leta? Morda dvom, strah, jeza, nemoč, izoliranost, neizpolnjenji načrti, razbite sanje, izguba zaupanja…. Vsak nekaj svojega, ampak hkrati vsi enako. “Vsa človeška modrost je zajeta v dveh besedah – čakanje in upanje,” je nekoč dejal Alexandre Dumas, avtor Treh mušketirjev. Vsi upamo, da bo 2021 odneslo bolezen in prineslo blaginjo. Čakamo in upamo. Upam, da bomo vsi za nekaj časa odložili strah in nemoč ter se nadihali optimizma in upanja, ki ga vsi tako krvavo potrebujemo za nov zagon. Za nov začetek.

Na situacijo je potrebno pogledati tudi iz drugega zornega kota – uspelo nam je. Preživeli smo, znašli smo se v novi, krizni, pandemični situaciji. Povezali smo se na čisto drugačne načine in vsak zase je skušal ustvari neko novo realnost. Vsak je po svojih močeh iskal svoj smisel. Morda smo nekoliko obtolčeni in utrujeni od vseh izzivov, vendar še vedno stojimo. Stojimo in se z vso silo zoperstavljamo sili, ki z nami tako mačehovsko pometa. Katastrofe, ki so nas prizadele v letu 2020, so bile še do nedavnega nepredstavljive in če bi nas kdo v letu 2019 vprašal, kaj bi naredili v primeru le-teh, bi se verjetno večina samo cinično posmehnila takšni bujni pripovedi. Ampak tukaj smo…

In tako plujemo naprej…Vsem želim iskreno čestitati in zaželeti samo pogum. Pogum, da se ne predamo. Pogum, da si dovolimo biti ranljivi in razgaljeni v svojem strahu in negotovosti. Pogum, da začnemo znova. Pogum, da prosimo za pomoč in poskrbimo drug za drugega. Pogum, da ljubimo. Pogum, da zaupamo. Pogum, da se potopimo v neznano in pogum, da samo smo.

Naj zaključim z mislijo Bude, ki je vedno znova aktualna: “Ne glede na to, kako težka je preteklost. Vedno lahko začneš znova.”

Na nove začetke.

SREČNO!

10 Mar

Komunikacija – vstopnica v svet

Govor in komunikacija nam odpirata vrata v svet. Biti slišan, pri tem upoštevan in razumljen, dajo občutek pripadnosti, sprejemanja in prispeva k oblikovanju našega socialnega jaz-a. Uspešna socialna integracija je ključni dejavnik za uspešno usvajanje znanja, da se posameznik v vrtcu ali šoli dobro počuti, pridobi prijatelje, raste v svoji avtonomiji in samostojnosti. Biti sposoben izraziti svoje potrebe in biti pri tem slišan je korak v družbo. Je korak do samega sebe, do sprejemanja drugih in okolice.

Komunikacija je proces, ki običajno zajema interakcijo med osebami, ki kominicirajo. V družbeni interakciji človeka vodi njegovo tolmačenje pomena besed in akcija drugega. Komunikacija je vzajemna izmenjava pomenov med ljudmi – poteka pretežno prek jezika, možna pa je le v tolikšni meri, v kolikšni jo določajo skupna spoznanja, skupne potrebe in stališča (Krech,Crutchfield, Balachey, 1962, v Vec, 2005).

Komunikacija je način soustvarjanja socialne resničnosti (Festinger, 1950, v Vec, 2005). V to socialno resničnosti smo vpeti vsi z vsemi svojimi sposobnostmi in pomankljivostmi, kot oddajniki in sprejemniki. Ne moremo nekomunicirati. Vprašanje je, ali so naša sporočila razumljena? Zna vsak izraziti svoje potrebe, na način, da je slišan? Kaj potrebujemo, da bi bili slišani?

 

Otroci z govornim primanjkljajem potrebujejo ustrezno intervencijo, s katero bodo krepili svoje komunikacijske veščine. Prepoznati stisko otrok in ustrezno interventirati je naša naloga. Si lahko predstavljate kako bi bilo, če samo en dan ali nekaj ur ne bi zmogli izraziti sebe, svojih potreb in želja? Precej frustrirajoče, kajne? Z napredkom znanosti in ustreznih intervencij, danes to skoraj ni več potrebno. Otroci in mladostniki s primankljaji na govornem področju lahko komunicirajo s pomočjo tehnologije, slik, kretenj, s pomočjo drugih znakov in še bi lahko naštevali.

Zato vljudno vabljeni, da se nam 18. in 19. maja pridružite v Hotelu City kjer bomo skupaj (z dr. Smithom) spoznali kako s pomočjo Verbal Behaviour razumemo in učimo komunikacijo. Več o tem pa na povezavi – VB.

 

Vir: Vec, T., 2005, Komunikscija – umevanje sporazuma, Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše

02 Jan

Novoletna želja

Novo leto – nov začetek. Vsako leto se nevede večina nas ujame v različnih prazničnih zaobljubah (“Letos začnem telovadit.” “To leto pa bom res shujšal.” “Danes se začnem učiti nemščine.”) in spremembah navad ali načina življenja. Vendar ko se praznična evforija počasi umirja, se prebuja stari nemir in stare navade. V naravi človeka je, da delamo stvari, ki so lažje, tudi če so slabše in za to vedno najdemo dovolj izgovorov, da ponovno opravičimo pomanjkanje poguma/časa/energije za spremembe. V dananšnjem zapisu vam bom predstavila novoletno zaobljubo ali željo, ki je po mojem mnenju najpomembnejša in za njo ne potrebujete denarja za novo fitnes karto ali pa nove učiteljice nemščine, lahko pa res spremeni življenje vam in vsem okoli vas.

Najpomembnejša novoletna zaobljuba (tudi po mnenju Psychology Today) je:                                             BODITE PRIJAZNI.

Prijaznost je nekaj za kar se sami odločimo, nekaj kar lahko »vadimo« in je osnova vsega. Psihoanalitik Adam Phillips in zgodovinarka Barbara Taylor sta že pred leti izdala knjižico z naslovom “On Kindness”, v kateri ugotavljata, da v času svobodnega trga, pohlepa in prevlade sebičnega gena, sočutje in prijaznost vidimo kot slabost ali narcisizem. Pravita še, da kapitalizem ni ravno sistem za dobrosrčne, saj ljudi deli na zmagovalce in poražence ter zato načrtno goji in spodbuja tekmovalnost ter neprijaznost i to že pri otrocih. Kolumno “O prijaznosti” je v Sobotni prilogi Dela pisala tudi Irena Štaudohar, kjer pravi, da je prijaznost je mlajša sestra empatije oziroma sočutja. To je naša sposobnost, da razumemo ranljivost drugih in da jim pomagamo. Svetovno znan psiholog Daniel Goleman opozarja, da je sočutje eno najintenzivnejših čustev za možgne. Odzove se celoten limbični sistem, sprošča se oksitocin, ki nadalje vpliva na cel spekter pozitivnih čutev. Donald Winnicot, angleški psihoanalitik, je za prijaznost dejal, da je znak zdravega človeka, saj priča o naši zmožnosti, da se znamo vživeti v misli, občutja, želje ter strahove drugega in da dovolimo, da se tudi drugi vživijo v nas. Profesor iz Harvardske univerze, Jerome Kagan pravi, da so naši možgani naravnani v smeri prijaznosti. Je biološka tendenca, ki nam vas ta leta omogoča, v kombinaciji z ljubeznijo, sočutjem in nego/skrbjo, da smo preživeli in živimo kot vrsta. Vendar sama naravnanost še ne pomeni, da se bomo tako tudi vedli. Pomembne so tudi druge biološke tendence, ki zelo močno vplivajo na naše vedenje, misli in čustva. To so jeza, ljubosumje in nasilje.

Prijaznost je torej nekaj kar svet in vsi mi, danes najbolj potrebujemo. Ni dodatek ali nekaj ekstra kar bi dodali našemu vsakdanjiku. Postati mora nuja, naša zavestna odločitev in nato prevzet način delovanja. S prijaznostno vplivamo in polepšamo dan drugim, sebi, prijaznost ima tudi pozitivne učineka na naše fizično zdravje, prav tako pa lahko tudi tudi do sprememb v možganih.

Henry James, pisatelj iz sredine 19. stoletja je dejal “Three things in human life are important: the first is to be kind; the second is to be kind; and the third is to be kind.” Še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo takšega pomanjkanja prijaznosti kot zdaj. Vsak mora začeti pri sebi in samo tako lahko pride do sprememb, po katerih vsi hreprenimo, tudi v širši družbi.

Naj bo leto 2018 prijazno leto – za vas, za druge in za vse nas. Dan za dnem lahko spreminjamo svet in tako gradimo prijaznejši in boljši jutri.

Kaj drugega bi si sploh še lahko želeli?

SREČNO!

 

 

12 Nov

Zdravilna moč dotika

Dnevi so vedno krajši, naša oblačila vedno bolj debela in čaji vedno bolj vroči. Nekateri krajše dneve izkoristijo za gnezdenje na toplem, spet drugi neustavljivo hitijo naprej. Ne glede na to, kaj radi počnete v nekoliko hladnejših dneh bi vas z današnjim zapisom rada opozorila na pomen dotika. Stika. Občutka povezanosti med ljudi, ki ga je velikokrat premalo.

Živimo v  digitalnem svetu, kjer marsikateri objem in poljub nadomesti smejko ali srček. Zelo pomemno je , da ne izgubimo zavedanja in znanja o pomembnosti dotika. Pri ljudeh, naj bi bil tipni čut prvi, ki postane dejaven v maternici. Razvil naj bi se nekje v osmem tednu nosečnosti. Raziskave kažejo, da lahko pomanjkanje dotika v zgodnjem obdobu privede do resnih razvojnih težav, slabše rasti, slabšega motoričnega in kognitivnega razvoja, motenj naveznosti in še bi lahko naštevali. Vednar ima dotik izredno pomembno vlogo tudi v drugih razvojnih obdobjih, ne samo v obdobju otroštva ali intenzivnega razvoja. Dotik je izredno pomemben tudi v kasneje, le da zaradi načina življenja in morebiti nekaterih socialnih norm in sprememb v naši družbi, velikokrat potlačimo prvinskost in hkrati pomen tega izjemenga čutila.

Telesi stik je eden izmed načinov dvigovanja zadovoljstva z življenjem. Raziskave kažejo, da se pri objemih dolgih vsaj 5 sekund sproščata dva zelo pomembna hormana –  hormon oksitocin (hormon naveznosti) in hormon serotonin (hormon sreče). Samo ta dva hormona lahko vplivata na zmanjšanje občutkov izoliranosti, žalosti in osamljenosti, hkrati pa pride do dviga zadovoljstva in sreče. Vendar če želite dolgotrajno dvigniti zadovoljstvo z življenjem, potem se morate na dan objeti vsaj 6 krat za 5 sekund.  Družinska terapevtka Virginia Satir pravi: »We need 4 hugs a day for survival. We need 8 hugs a day for maintenance. We need 12 hugs a day for growth.«

Z dotikanjem lahko pridobimo tudi na ekonomskem nivoju. Daniel Kelter je povezal ekonomski profit z dotikom, saj naj bi dotik signaliziral varnost in zaupanje – pomirja. Osnovni topel dotik pomiri kardiovaskularni stres, aktivira vagusni živec, ki je tesno povezan z našim sočutim odzivom. Raziskave so pokazale, da NBA ekipe, kjer imajo igralci med seboj več telesenga stika (npr. se ob zadetkih objamejo, dajo »petke«, trčijo s prsmi ipd) beležijo več zmag. Večja stopnja socialne povezanosti, več zaupanja, več zmag, več denarja. In seveda tudi notranjega zadovoljstva :).

Raziskave kažejo, da nam telesni tik olajša in pomaga pri doživljanju bolečine. Naslednjič naj vas med kakšnim neugodnim ali bolečim posegom vam draga oseba drži za roko. Tako boste občutili manjšo stopnjo bolečine in neugodnja, objem po prestali zadevi pa bo pospešil celjenje in še dodatno okrepil vaš imunski sistem.

Raziskav na področju dotika je ogromno in kažejo prav zares zanimive izsledke s katerimi bi vam lahko tratila čas cel dan. Vendar se bom na tem mestu ustavila in vas prosila, da izklopite svoj računalnik in svoje okno v digitalni svet ter greste za vsaj 5 sekund objeti nekoga, ki ga imate radi. Prepustite se dotiku, hormonom in ljubezni.

07 Avg

Potni list za posameznike z avtizmom

Motnje avtističnega spektra (MAS) uvrščamo pod nevrološke – razvojne motnje, ki se kažejo predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na podrocju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije in imaginacije. Razvojna motnja pomeni, da traja vse življenje – od rojstva do smrti. Kot vemo, so odrasli z različnimi motnjami velikokrat spregledani in ne-obravnavani. Ne samo pri nas, tudi drugod po svetu.  Zato je The National Autistic Society  nedavno pripravila priročen dokument za odrasle z motnjo avtističnega spektra, imenovan Potni list :).

Glavna naloga tega “dokumenta” je, olajšati odraslim z MAS komunikacijo z zunanjim svetom. Ker je dokument kratek in pregleden, ga lahko na hitro pregleda vsak in tako izve bistvene značilnosti svojega sogovornika z avtizmom. Oblikovan je bil torej  s ciljem, olajšati komunikacijo odraslih z avtizmom, ko se znajdejo v stresnih situacijah.

Z dovoljenjem NAS smo ga v Zavodu Izobraževalni center Empatium prevedli tudi v slovenščino in na spodnji povezavi si ga lahko brezplačno prenesete.

potni list_zlozenka A4_bela

potni list_zlozenka A4_roza

Uporaba je enostavna:

  1. Prenesite želeno barvo (roza ali belo – lahko tudi obe :)).
  2. Izpolnite ga.
  3. Uporabite ga!

Če imate kakšna dodatna vprašanja, smo vam na voljo preko e-pošte info@empatium.si ali 031 415 758.

Želimo vam čim bolj miren teden in bodite prijazni drug do drugega :).

19 Jul

Stres – bolezen našega časa

Kdo še v današanjem hitrem tempu življenja ni slišal fraze – »Stres ubija« ali »Stres je največji povzročitelj bolezni«. Temu seveda sledi – »Sprosti se«, »Umiri se«, »Vzemi si čas zase«, »Pregorel/a boš«.

Vse to je res, ampak kot vsi vemo je to veliko lažje reči kot narediti.

Vsi mislimo, da  vemo, kakšne so posledice stres na naše telo in počutje. Pa res vemo? Prestižna Mayo klinika navaja naslednje vplive oziroma posledice.

Najbolj pogosti vplivi stresa na naše telo so:

  • Glavobol
  • Napetost ali bolečina v mišicah
  • Bolečina v prsnem košu
  • Utrujenost
  • Sprememba v libidu
  • Težave z želodcem
  • Težave s spanjem

Najbolj pogosti vplivi stresa na naše razpoloženje so:

  • Tesnoba
  • Nemir
  • Pomanjkanje motivacije ali pozornosti
  • Občutek preobremenjenosti
  • Razdražljivost ali jeza
  • Žalost ali depresija

Najbolj pogosti vplivi stresa na naše vedenje so:

  • Prenajdeanje ali minimalno prehranjevanje
  • Izbruhi jeze
  • Zloraba drog ali alkohola
  • Uporaba tobaka
  • Socialni umik
  • Zmanjšana telesna aktivnost

Za razumevanje fiziološke podlage navedenih simptomov pa si oglede video – https://www.youtube.com/watch?v=vzrjEP5MOT4.

Ste tudi pri sebi prepoznali kak negativen vpliv stresa?

Potem je čas, da naredite nekaj korakov k obvladovanju stresa, kar bo neposredno vplivalo tudi na vaše zdravstveni stanje.

Lahko se poslužite nekaj osnovnih in vsakdanjih stregij, kot so na primer:

  • Redna telesna aktivnost – strokovnjaki priporočajo vsaj 3krat na teden 45 min intenzivne telesne vadbe. Na tak način se telo sprosti in napolni z močjo ter dobršnjo mero pozitivnih hormonov za boj proti stresorjem.
  • Tehnike sproščanja – trebušno dihanje, imaginacija, progresivno mišično sproščanje, meditacija, joga ali pa si preprosto privoščite masažo. Učenje sproščanja je programiranje možganov za sprostitveno reakcijo.
  • Smejte se – ohranite smisel za humor in si tudi v najbolj stresnih in napornih časih dovolite, da se smejete.
  • Družite se z družino in prijatelji – raziskave kažejo, da so posamezniki, ki imajo dobre socialne mreže in se veliko družino s svojimi prijatelji bolj odporni na stres. Zaradi povezanosti z drugimi jih tako kasneje prevzame obup ali nemoč, saj imajo okoli sebe ljudi, na katere se lahko zanesejo. Hkrati se jim ob druženju dviga raven pozitivih hormonov in so zato tudi bolj zadovoljni.
  • Dodajte v svoj urnik še čas za hobije, tako da vam do zagotovo ostal čas za branje knjige, poslušanje glasbe, ogled priljubljene oddaje…

Kamenček na kamenček ali v tem primeru – vidh in izdih do sproščenega življenja 🙂

V kolikor pa bi se radi o stresu oziroma obvladovanju le-taga naučili še kaj več in spoznali kakšne nove strategije oziroma tehnike sproščanja, pa vas vabimo na sklop delavnic (https://empatium.si/sl/storitve/otresimo-se-stresa/) kjer se bomo v manjših skupinah učili kako se lahko za vedno otresemo stresa. 

Zakaj se je dobro naučiti tehnik sproščanja?

Zato ker redno sproščanje:

  • zmanjšuje tesnobnost/anksioznost in panične napade,
  • zmanjšuje mišične napetosti,
  • zvišuje energetski nivo in produktivnost,
  • zvišuje koncentracijo in spomin (zvišuje sposobnost osredotočanja in preprečuje beg misli),
  • prinaša boljše spanje,
  • lajša bolečine,
  • preprečuje in zmanjšuje bolezni kot so hipertenzija, migrena, glavobol, astma, razdražljiv prebavni sistem

(vir: https://www.pb-vojnik.si/index.php/za-paciente-in-svojce/za-razvedrilo/tehnike-sproscanja/)

Več informacij lahko najdete na povezavi – https://empatium.si/sl/storitve/otresimo-se-stresa/. Prijavite se lahko že danes, začnemo septembra 🙂

Bodite prijazni drug do drugega 🙂

04 Jul

»Mamaaaaaa, dolgčaaaaaas!«

Poletje. Čas zabave, sprostitve, sonca, morja, neskončnih možnosti in….dolgčasa. Dandanes je dolgočasje skoraj prepovedano. Dejavnost je edino, kar zares šteje. In takoj ko se znajdemo v trenutku praznine, nas pograbi občutek tesnobe – zapravljamo čas.

Med šolskim letom so otroci vpeti v 101 aktivnost, nenehno izpolnjujejo naloge, zadolžitve ali pa se urijo v igranju inštrumenta ali kakšni športni aktivnosti. Poleti pa zazeva velika praznina in vprašanje »Kaj naj počnem?«. Velikokrat otroci tarnajo, da jim je dolgčas in tako se starši čisto nezavedno spremenijo v njihove osebne animatorje ali vsaj asistente z iskanjem vseh možnih aktivnosti. Seveda s tem v neki meri ni nič narobe – prav je, da otroku predstavimo nove stvari, jih kaj novega in uporabnega naučimo, kam odpeljemo, vendar se morajo otroci znajti in zabavati ali zamotiti tudi sami.

Psihoterapevt dr. Zoran Milivojević pravi, da je dolgčas posebno čustvo, ki ga ljudje občutijo, kadar ne morejo uresničiti želenega. Torej gre v osnovi za željo, vendar takšno, ki je ni mogoče uresničiti. Nelagodje začne naraščati, da bi nas spodbudilo k izstopu iz danega položaja. In res: ko se nelagodje dovolj okrepi, ljudje začnejo delovati; izstopijo iz položaja, v katerem ne morejo uresničiti svojih želja, in poskrbijo za okoliščine, v katerih jih bodo lahko uresničili.

In prav zato psihologi in strokovnjaki za razvoj otrok menijo, da je preveč načrtovanih in strukturiranih aktivnosti čez poletje za otroke nepotrebno in jim lahko celo preprečujejo, da najdejo svoj pravi interes/strast.

Lyn Fry, otroška psihologinja iz Londona, pravi, da je vloga starša, da otroka pripravi, da bo lahko zavzel svoje mesto v družbi. Biti odrasel pomeni zaposliti se in zapolniti svoj prosti čas s stvarmi, ki te osrečujejo. Če starši namenijo preveč časa z načrtovanjem aktivnosti za svoje otroke, se otrok tako nikoli ne bo naučil kako lahko to naredi sam zase.

Pozitivne učinke dologčasja izpostalja tudi dr. Teresa Belton, ki pravi, da je dolgčas ključen za ustvarjanje »notranjih dražljajev«, ki nato omogočijo resnično/pristno ustvarjalnost.

Fry-ova tako predlaga, da se starši na začetku poletnih počitnic dogovorijo z otroki (starimi 4 leta ali več) in skupaj napišejo seznam stvari, ki otroka veselijo. Lahko so zelo splošne aktivnosti, kot na primer igranje krat, branje knjige, vožnja s kolesom. Lahko pa so tudi bolj razdelane ideje, kot na primer kuhanje eksotične večerje, priprava predstave ali kaj podobnega. Če se nato med počitnicami zgodi, da otrok  pride do vas in reče, da mu je dolgčas, ga lahko samo usmerite k seznamu in spodbudite, da si sam izbere ljubo dejavnost. Na tak način dobijo otroci možnost in odgovornost, da rečejo »To bi rad/a počel/a.«

Kljub temu, da se bodo verjetno nekaj časa mulili in stokali, da jim je dolgčas, je pomembno, da se starši zavedajo, da to ni zapravljen čas. Fry-eva nadaljuje, da ni nič narobe s tem, da je nekomu dolgčas, saj to ni greh. Tako kot Milivojević tudi ona meni, da se morajo otroci naučiti kako zdržati v dolgočasju, da se lahko nato sami motivirajo in naredijo stvari. Biti v dolgočasju je pot do večje samostojnosti in samozadostnosti.

Dolgočasje je stresno. Vendar je lahko tudi koristno. Če vas zanima še nekaj dodatnih koristnih razlogov dolgočasja, kliknite na povezavo http://www.independent.co.uk/news/science/6-scientific-benefits-of-being-bored-a6839306.html.

Misel tedna – naučimo se biti ali celo uživati v stanju dolgočasja, saj nikoli ne vemo kaj lahko iz njega nastane…lahko zraste nekaj novega, razburljivega, zanimivega, zabavnega in predvsem našega :).

 

01 Jun

Dobra organizacija je pol uspeha

Že ptički na veji čivkajo, da nas čez 14 dni obišče dr. Jed Baker (http://www.jedbaker.com/), ki nam bo predaval o obvladovanju frustracij, tesnobe in seveda kako naučiti nadomestno, bolj učinkovito vedenje. Dogodek takšnega formata seveda zahteva veliko dela in predvsem dobro organizacijo dela. Mi smo svoj del opravili oziroma ga še opravljamo, drugo polovico bo 16. in 17. junija opravil še dr. Baker  (https://empatium.si/sl/izobrazevanja/16-17-junij/).

Za vas smo pripravili nekaj učinkovitih strategij, ki jih tudi sami pridno uporabljamo, za lažjo, boljšo oziroma bolj učinkovito organizacijo dela.

  • Motivator

Najtežje je začeti, zato začnite z opravkom ki vas motivira. Za nekatere je to najtežja naloga v dnevu, za druge spet najlažja. Ni pravilnega ali napačnega odgovora, saj smo si med seboj zelo različni. Pomembno je, da vas opravek spravi v pogon in napolni z delovnim elanom.

  • Pametni pišejo

V poplavi informacij, ki jih prejmete čez dan se prevečkrat zgodi, da se vam kakšna čisto nehote izmuzne iz spomina. Zato pa pisalo v roke! Veliko več časa in energije porabite s tem, da nato rešujete zamujene opravke, se opravičujete in hitite z opravili, kot pa da tisti trenutek vzamete v roke pisalo in si zadevo ustrezno zabeležite – kaj je treba narediti, kako je treba narediti, do kdaj je treba narediti in po potrebi še kontakt odgovorne osebe.

  • Ustvarite roke

Ko si ustvarite časovnico z ustreznimi datumi, boste nad celotno dejavnostjo imeli pregled. Kdaj, kako in koliko časa imate za eno aktivnost omogoči lažje planiranje, kar vas seveda navda z občutkom miru (ali vsaj manjšo stopnjo stresa), kar posledično vodi do bolj učinkovitega dela. Ko nalogo opravite jo obkljukajte, prečrtajte oziroma ustrezno označite. Pogled na 3 kljukice od 5 vas bo navdal z dodatno motivacijo za delo in občutkom uspešnosti. Bravo!

  • Prosite za pomoč

V kolikor ugotovite, da ste si na glavo nakopali preveč dela – prosite za pomoč. Ljudje okoli vas vam ne vidijo v glavo in ne vedo, da ste popolnoma preplavljeni z delom in bi potrebovali pomoč. Rečite. Prosite. Presenečeni boste s kakšno lahkoto in veseljem vam bodo drugi pomagali in vas hkrati razbremenili. Ne pozabite – lepa beseda, lepo mesto najde.

  • Sprostite se

Celo stroje moramo občasno izklopiti, da ne pregorijo, kaj šele ljudje. Ustavite se in zadihajte. Vzemite si čas zase in se nagradite za dobro delo. Lažno je prepričanje, da smo pod stresom bolj učinkoviti in produktivni. Če ne verjamete, vzemite v roke kulico in na vso moč stisnite roko ter zapišite svoje ime. Nato roko sprostite in ponovno vzmemite kuli v roko in se spet podpišite. Kdaj je lažje? Ko je roka napeta ali sproščena? Enako je tudi z drugimi deli telesa in našimi možgani. Zato pa noge v zrak ali na kolo – ni pomembno – samo da si oddahnete.

Želimo vam lep in bodite prijazni drug do drugega :).

 

26 Maj

Večna ljubezen s soncem

Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš sence.

(T. Pavček)

 

Prvi sončni žarki in že zgodaj zjutraj smo vsi polni energije, nasmejani in pripravljeni za akcijo. Sonce je vir energije in življenja, saj ima mnoge koristne učinke tako za naše telo kot naše psihično stanje.

Sončni žarki nas naredijo prijazne. Glede na raziskave je večja verjetnost, da bomo v sončnih dneh nekomu ponudili pomoč, ne glede na temperaturo bomo odgovorili na več anketnih vprašanj in tudi naše napitnine bodo bolj velikodušne. Po podatkih Journal of Psychiatry and Neuroscience, ima sonce pozitiven vpliv tudi na nosečnice z anksioznimi težavami in depresijo, za ženske, ki trpijo za predmenstrualno disforično motnjo (resnejša oblika predmenstrualnega sindroma), sončni žarki pa lahko omilijo tudi panične napake in druge oblike anksioznosti.

Ampak zakaj?

Sončen dan pripomore k povišanju vrednosti naravnih antidepresivov v možganih. Raziskave kažejo, da možgani prozivedejo več hromona serotonina (hormona sreče) na sončne dni kot na oblačne. Serotonin je nevrotransmiter, prenašalec informacij med možganskimi celicami. Če ga imamo dovolj, nas preveva zadovoljstvo in dobro razpoloženje. Zaradi serotonina smo bolj sproščeni in se bolje počutimo, prav tako tudi bolje spimo. Če je v možganih premalo serotonina, se naše razpoloženje lahko hitro poslabša.

Vendar sonce ne vpliva samo na izločanje enega hormona v telesu. Sonce vpliva tudi na moški libido – ameriški znanstveniki so odkrili, da količina sončnega obsevanja občutno zviša količino testosterona v moškem telesu. Za zagon moškega hormona zadostuje že 30 minut sončenja na dan

Sonce pa ima koristen učinek tudi na telo, saj krepi kosti. Kostni vitamin D se tvori v koži pod vplivom sončnih žarkov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je dovolj že 5 do 15 minut izposatavljanja sončnim žarkom 3-krat na teden, da zadostimo potrebam D-vitamina v telesu.

Vendar pozor – prekomerno sončenje oziroma izpostavljanje soncu povzroča tveganje za kožo, saj lahko privede do sončnih opeklin, vročinskega udara, staranja kože, poveča tveganje za kožnega raka, sončarice ipd. Še posebej previdni moramo biti pri otrocih in starješih.

Zaključek – gremo na ven, na sonce, vendar premišljeno in zmerno in ne pozabite na kremo za sončenje!

Lep vikend vam želimo in bodite prijazni drug do drugega :).

07 Apr

Svetovni dan zdravja: Živeti z depresijo

Kot študentka s Štajerske sem imela v Ljubljani priložnosti spoznati tudi besedenjak “Ljubljančanov”. Med njimi je bila beseda “depra” (npr.: “Danes je taka depra.”). Od kod izvira ta beseda, kaj naj bi sploh opisovala? Turobno razpoloženje, sivino slabega dne? Tukaj se začne lahkotnost uporabe besede, ki v resnici opisuje resno duševno motnjo in ne predstavlja zgolj enega ali dveh podpovrečno žalostnih dni.

Read More