»Mamaaaaaa, dolgčaaaaaas!«
Poletje. Čas zabave, sprostitve, sonca, morja, neskončnih možnosti in….dolgčasa. Dandanes je dolgočasje skoraj prepovedano. Dejavnost je edino, kar zares šteje. In takoj ko se znajdemo v trenutku praznine, nas pograbi občutek tesnobe – zapravljamo čas.
Med šolskim letom so otroci vpeti v 101 aktivnost, nenehno izpolnjujejo naloge, zadolžitve ali pa se urijo v igranju inštrumenta ali kakšni športni aktivnosti. Poleti pa zazeva velika praznina in vprašanje »Kaj naj počnem?«. Velikokrat otroci tarnajo, da jim je dolgčas in tako se starši čisto nezavedno spremenijo v njihove osebne animatorje ali vsaj asistente z iskanjem vseh možnih aktivnosti. Seveda s tem v neki meri ni nič narobe – prav je, da otroku predstavimo nove stvari, jih kaj novega in uporabnega naučimo, kam odpeljemo, vendar se morajo otroci znajti in zabavati ali zamotiti tudi sami.
Psihoterapevt dr. Zoran Milivojević pravi, da je dolgčas posebno čustvo, ki ga ljudje občutijo, kadar ne morejo uresničiti želenega. Torej gre v osnovi za željo, vendar takšno, ki je ni mogoče uresničiti. Nelagodje začne naraščati, da bi nas spodbudilo k izstopu iz danega položaja. In res: ko se nelagodje dovolj okrepi, ljudje začnejo delovati; izstopijo iz položaja, v katerem ne morejo uresničiti svojih želja, in poskrbijo za okoliščine, v katerih jih bodo lahko uresničili.
In prav zato psihologi in strokovnjaki za razvoj otrok menijo, da je preveč načrtovanih in strukturiranih aktivnosti čez poletje za otroke nepotrebno in jim lahko celo preprečujejo, da najdejo svoj pravi interes/strast.
Lyn Fry, otroška psihologinja iz Londona, pravi, da je vloga starša, da otroka pripravi, da bo lahko zavzel svoje mesto v družbi. Biti odrasel pomeni zaposliti se in zapolniti svoj prosti čas s stvarmi, ki te osrečujejo. Če starši namenijo preveč časa z načrtovanjem aktivnosti za svoje otroke, se otrok tako nikoli ne bo naučil kako lahko to naredi sam zase.
Pozitivne učinke dologčasja izpostalja tudi dr. Teresa Belton, ki pravi, da je dolgčas ključen za ustvarjanje »notranjih dražljajev«, ki nato omogočijo resnično/pristno ustvarjalnost.
Fry-ova tako predlaga, da se starši na začetku poletnih počitnic dogovorijo z otroki (starimi 4 leta ali več) in skupaj napišejo seznam stvari, ki otroka veselijo. Lahko so zelo splošne aktivnosti, kot na primer igranje krat, branje knjige, vožnja s kolesom. Lahko pa so tudi bolj razdelane ideje, kot na primer kuhanje eksotične večerje, priprava predstave ali kaj podobnega. Če se nato med počitnicami zgodi, da otrok pride do vas in reče, da mu je dolgčas, ga lahko samo usmerite k seznamu in spodbudite, da si sam izbere ljubo dejavnost. Na tak način dobijo otroci možnost in odgovornost, da rečejo »To bi rad/a počel/a.«
Kljub temu, da se bodo verjetno nekaj časa mulili in stokali, da jim je dolgčas, je pomembno, da se starši zavedajo, da to ni zapravljen čas. Fry-eva nadaljuje, da ni nič narobe s tem, da je nekomu dolgčas, saj to ni greh. Tako kot Milivojević tudi ona meni, da se morajo otroci naučiti kako zdržati v dolgočasju, da se lahko nato sami motivirajo in naredijo stvari. Biti v dolgočasju je pot do večje samostojnosti in samozadostnosti.
Dolgočasje je stresno. Vendar je lahko tudi koristno. Če vas zanima še nekaj dodatnih koristnih razlogov dolgočasja, kliknite na povezavo http://www.independent.co.uk/news/science/6-scientific-benefits-of-being-bored-a6839306.html.
Misel tedna – naučimo se biti ali celo uživati v stanju dolgočasja, saj nikoli ne vemo kaj lahko iz njega nastane…lahko zraste nekaj novega, razburljivega, zanimivega, zabavnega in predvsem našega :).
