04 Jul

»Mamaaaaaa, dolgčaaaaaas!«

Poletje. Čas zabave, sprostitve, sonca, morja, neskončnih možnosti in….dolgčasa. Dandanes je dolgočasje skoraj prepovedano. Dejavnost je edino, kar zares šteje. In takoj ko se znajdemo v trenutku praznine, nas pograbi občutek tesnobe – zapravljamo čas.

Med šolskim letom so otroci vpeti v 101 aktivnost, nenehno izpolnjujejo naloge, zadolžitve ali pa se urijo v igranju inštrumenta ali kakšni športni aktivnosti. Poleti pa zazeva velika praznina in vprašanje »Kaj naj počnem?«. Velikokrat otroci tarnajo, da jim je dolgčas in tako se starši čisto nezavedno spremenijo v njihove osebne animatorje ali vsaj asistente z iskanjem vseh možnih aktivnosti. Seveda s tem v neki meri ni nič narobe – prav je, da otroku predstavimo nove stvari, jih kaj novega in uporabnega naučimo, kam odpeljemo, vendar se morajo otroci znajti in zabavati ali zamotiti tudi sami.

Psihoterapevt dr. Zoran Milivojević pravi, da je dolgčas posebno čustvo, ki ga ljudje občutijo, kadar ne morejo uresničiti želenega. Torej gre v osnovi za željo, vendar takšno, ki je ni mogoče uresničiti. Nelagodje začne naraščati, da bi nas spodbudilo k izstopu iz danega položaja. In res: ko se nelagodje dovolj okrepi, ljudje začnejo delovati; izstopijo iz položaja, v katerem ne morejo uresničiti svojih želja, in poskrbijo za okoliščine, v katerih jih bodo lahko uresničili.

In prav zato psihologi in strokovnjaki za razvoj otrok menijo, da je preveč načrtovanih in strukturiranih aktivnosti čez poletje za otroke nepotrebno in jim lahko celo preprečujejo, da najdejo svoj pravi interes/strast.

Lyn Fry, otroška psihologinja iz Londona, pravi, da je vloga starša, da otroka pripravi, da bo lahko zavzel svoje mesto v družbi. Biti odrasel pomeni zaposliti se in zapolniti svoj prosti čas s stvarmi, ki te osrečujejo. Če starši namenijo preveč časa z načrtovanjem aktivnosti za svoje otroke, se otrok tako nikoli ne bo naučil kako lahko to naredi sam zase.

Pozitivne učinke dologčasja izpostalja tudi dr. Teresa Belton, ki pravi, da je dolgčas ključen za ustvarjanje »notranjih dražljajev«, ki nato omogočijo resnično/pristno ustvarjalnost.

Fry-ova tako predlaga, da se starši na začetku poletnih počitnic dogovorijo z otroki (starimi 4 leta ali več) in skupaj napišejo seznam stvari, ki otroka veselijo. Lahko so zelo splošne aktivnosti, kot na primer igranje krat, branje knjige, vožnja s kolesom. Lahko pa so tudi bolj razdelane ideje, kot na primer kuhanje eksotične večerje, priprava predstave ali kaj podobnega. Če se nato med počitnicami zgodi, da otrok  pride do vas in reče, da mu je dolgčas, ga lahko samo usmerite k seznamu in spodbudite, da si sam izbere ljubo dejavnost. Na tak način dobijo otroci možnost in odgovornost, da rečejo »To bi rad/a počel/a.«

Kljub temu, da se bodo verjetno nekaj časa mulili in stokali, da jim je dolgčas, je pomembno, da se starši zavedajo, da to ni zapravljen čas. Fry-eva nadaljuje, da ni nič narobe s tem, da je nekomu dolgčas, saj to ni greh. Tako kot Milivojević tudi ona meni, da se morajo otroci naučiti kako zdržati v dolgočasju, da se lahko nato sami motivirajo in naredijo stvari. Biti v dolgočasju je pot do večje samostojnosti in samozadostnosti.

Dolgočasje je stresno. Vendar je lahko tudi koristno. Če vas zanima še nekaj dodatnih koristnih razlogov dolgočasja, kliknite na povezavo http://www.independent.co.uk/news/science/6-scientific-benefits-of-being-bored-a6839306.html.

Misel tedna – naučimo se biti ali celo uživati v stanju dolgočasja, saj nikoli ne vemo kaj lahko iz njega nastane…lahko zraste nekaj novega, razburljivega, zanimivega, zabavnega in predvsem našega :).

 

07 Apr

Svetovni dan zdravja: Živeti z depresijo

Kot študentka s Štajerske sem imela v Ljubljani priložnosti spoznati tudi besedenjak “Ljubljančanov”. Med njimi je bila beseda “depra” (npr.: “Danes je taka depra.”). Od kod izvira ta beseda, kaj naj bi sploh opisovala? Turobno razpoloženje, sivino slabega dne? Tukaj se začne lahkotnost uporabe besede, ki v resnici opisuje resno duševno motnjo in ne predstavlja zgolj enega ali dveh podpovrečno žalostnih dni.

Read More

10 Mar

Pomen strokovnosti

Živimo v instantnem svetu. Hrano, bolj ali manj (ne)zdravo, kupujemo zapakirano v vrečkah in jo pred hitrim obrokom samo pogrejemo. Do vseh informacij, bolj ali manj (ne)točnih, dostopamo preko spleta s pomočjo nekaj klikov. S prijatelji klepetamo v spletni klepetalnici, namesto v kavarni. Knjige si ne izposodimo več v knjižnici, temveč si spletno obliko prenesemo na tablico.

Žal se tovrstna praksa prenaša tudi v strokovni svet. Že res, da so tako laične informacije kot tudi strokovna literatura dandanes dejansko dostopni marsikomu, a zaradi tega lahko hitro dobimo napačen uvid, da smo po eni prebrani knjigi že strokovnjaki na določenem področju.

Z leti smo izgubili moralni kompas in očitno prenehali ceniti obseg dela, vloženega v izobraževanje in dejansko širino znanja, ki ga je nekdo s tem trudom pridobil. Zgolj to – vložena čas in trud – lahko namreč nekoga pripelje do tega, da na svojem področju postane vrhunski strokovnjak. Ko govorimo o znanju in strokovnosti prostora za instantne zgodbe enostavno ni.

Na udaru so prav vse stroke: o nogometu nekateri vedo več kot trenerji, o avtomobilih več kot izkušeni avtomehaniki, o medicini več kot zdravniki. Pa je temu res tako?

Read More

24 Feb

Empatium = empatija + um

Dobrodošli na naši spletni strani!

Najprej lepo pozdravljeni in dobrodošli.

Naj vam najprej na hitro predstavimo naš center – Empatium.

Zakaj prav Empatium?

Ko smo razmišljali, kaj nam je pomembno in kaj je tisto, kar želimo takoj sporočiti našim uporabnikom, ni bilo debate. Srčno in trdno verjamemo v empatijo in da je z njo svet veliko lepši. Bratanič (1985) pravi, da gre pri empatiji za sposobnost, ki je po svoji naravi intelektualno-emocionalna in nam omogoča, da preniknemo v psiho druge osebe, vendar se z njo ne poistovetimo. Empatija tako pomeni, da lahko razumemo čustveno stanje drugega in ga doživimo, vendar ne dovolimo, da nas to preplavi. Tako lahko razumsko svetujemo, pogledamo na situacijo, hkrati pa ohranimo človeški in topel odnos. Ob opevanju srca pa stavimo tudi na razum.
Tako se je drug del imena ponujal kar sam: empatija + um = Empatium.

Našim uporabnikom želimo ponuditi prav to – empatično, sočutno, toplo, človeško, pristno svetovanje oziroma pogovor, čigar glavni temelji so razumski.

Bodite prijazni drug do drugega in se imejte lepo.