Novoletna želja
Novo leto – nov začetek. Vsako leto se nevede večina nas ujame v različnih prazničnih zaobljubah (“Letos začnem telovadit.” “To leto pa bom res shujšal.” “Danes se začnem učiti nemščine.”) in spremembah navad ali načina življenja. Vendar ko se praznična evforija počasi umirja, se prebuja stari nemir in stare navade. V naravi človeka je, da delamo stvari, ki so lažje, tudi če so slabše in za to vedno najdemo dovolj izgovorov, da ponovno opravičimo pomanjkanje poguma/časa/energije za spremembe. V dananšnjem zapisu vam bom predstavila novoletno zaobljubo ali željo, ki je po mojem mnenju najpomembnejša in za njo ne potrebujete denarja za novo fitnes karto ali pa nove učiteljice nemščine, lahko pa res spremeni življenje vam in vsem okoli vas.
Najpomembnejša novoletna zaobljuba (tudi po mnenju Psychology Today) je: BODITE PRIJAZNI.
Prijaznost je nekaj za kar se sami odločimo, nekaj kar lahko »vadimo« in je osnova vsega. Psihoanalitik Adam Phillips in zgodovinarka Barbara Taylor sta že pred leti izdala knjižico z naslovom “On Kindness”, v kateri ugotavljata, da v času svobodnega trga, pohlepa in prevlade sebičnega gena, sočutje in prijaznost vidimo kot slabost ali narcisizem. Pravita še, da kapitalizem ni ravno sistem za dobrosrčne, saj ljudi deli na zmagovalce in poražence ter zato načrtno goji in spodbuja tekmovalnost ter neprijaznost i to že pri otrocih. Kolumno “O prijaznosti” je v Sobotni prilogi Dela pisala tudi Irena Štaudohar, kjer pravi, da je prijaznost je mlajša sestra empatije oziroma sočutja. To je naša sposobnost, da razumemo ranljivost drugih in da jim pomagamo. Svetovno znan psiholog Daniel Goleman opozarja, da je sočutje eno najintenzivnejših čustev za možgne. Odzove se celoten limbični sistem, sprošča se oksitocin, ki nadalje vpliva na cel spekter pozitivnih čutev. Donald Winnicot, angleški psihoanalitik, je za prijaznost dejal, da je znak zdravega človeka, saj priča o naši zmožnosti, da se znamo vživeti v misli, občutja, želje ter strahove drugega in da dovolimo, da se tudi drugi vživijo v nas. Profesor iz Harvardske univerze, Jerome Kagan pravi, da so naši možgani naravnani v smeri prijaznosti. Je biološka tendenca, ki nam vas ta leta omogoča, v kombinaciji z ljubeznijo, sočutjem in nego/skrbjo, da smo preživeli in živimo kot vrsta. Vendar sama naravnanost še ne pomeni, da se bomo tako tudi vedli. Pomembne so tudi druge biološke tendence, ki zelo močno vplivajo na naše vedenje, misli in čustva. To so jeza, ljubosumje in nasilje.
Prijaznost je torej nekaj kar svet in vsi mi, danes najbolj potrebujemo. Ni dodatek ali nekaj ekstra kar bi dodali našemu vsakdanjiku. Postati mora nuja, naša zavestna odločitev in nato prevzet način delovanja. S prijaznostno vplivamo in polepšamo dan drugim, sebi, prijaznost ima tudi pozitivne učineka na naše fizično zdravje, prav tako pa lahko tudi tudi do sprememb v možganih.
Henry James, pisatelj iz sredine 19. stoletja je dejal “Three things in human life are important: the first is to be kind; the second is to be kind; and the third is to be kind.” Še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo takšega pomanjkanja prijaznosti kot zdaj. Vsak mora začeti pri sebi in samo tako lahko pride do sprememb, po katerih vsi hreprenimo, tudi v širši družbi.
Naj bo leto 2018 prijazno leto – za vas, za druge in za vse nas. Dan za dnem lahko spreminjamo svet in tako gradimo prijaznejši in boljši jutri.
Kaj drugega bi si sploh še lahko želeli?
SREČNO!
