10 Mar

Pomen strokovnosti

Živimo v instantnem svetu. Hrano, bolj ali manj (ne)zdravo, kupujemo zapakirano v vrečkah in jo pred hitrim obrokom samo pogrejemo. Do vseh informacij, bolj ali manj (ne)točnih, dostopamo preko spleta s pomočjo nekaj klikov. S prijatelji klepetamo v spletni klepetalnici, namesto v kavarni. Knjige si ne izposodimo več v knjižnici, temveč si spletno obliko prenesemo na tablico.

Žal se tovrstna praksa prenaša tudi v strokovni svet. Že res, da so tako laične informacije kot tudi strokovna literatura dandanes dejansko dostopni marsikomu, a zaradi tega lahko hitro dobimo napačen uvid, da smo po eni prebrani knjigi že strokovnjaki na določenem področju.

Z leti smo izgubili moralni kompas in očitno prenehali ceniti obseg dela, vloženega v izobraževanje in dejansko širino znanja, ki ga je nekdo s tem trudom pridobil. Zgolj to – vložena čas in trud – lahko namreč nekoga pripelje do tega, da na svojem področju postane vrhunski strokovnjak. Ko govorimo o znanju in strokovnosti prostora za instantne zgodbe enostavno ni.

Na udaru so prav vse stroke: o nogometu nekateri vedo več kot trenerji, o avtomobilih več kot izkušeni avtomehaniki, o medicini več kot zdravniki. Pa je temu res tako?

Read More

03 Mar

Zakaj je pomembno imeti dobro samopodobo

Naj danajšnji zapis začnem z izjavo prof. Muska, ki se glasi: “Izjave drugih o nas so kot zrcalo, v katerem vidimo samega sebe.”

Kaj to pomeni? Šteje torej samo kaj drugi mislijo o nas? Kako potem vemo kdo smo, česa si želimo?

Samopodoba je konstrukt dinamične narave, ki se pri posamezniku razvija postopoma na osnovi samoopazovanja in na podlagi spoznanj in izkušenj, ki si jih pridobiva s pomočjo socialnih interakcij z okoljem (Dolenc, 2010). Pomembno je, da se zavedemo, da se razvoj samopodobe ne začne v puberteti ali šele po tem »nerodnem« obdobju. Ne, razvoj samopodobe se začne takoj po rojstvu, ko začne oseba od pomembnih drugih (t.j. starši, skrbniki, sorojenci,…) pridobivati informacije o samem sebi. Na tak način nato postavlja merila o tem, kaj je uspeh in kaj neuspeh, kaj je normalno in kaj nenormalno. Postopoma postanejo te informacije del podobe, ki si jo ustvarjamo o sebi. Oblikovanje pozitivne/zdrave samopodobe predstavlja eno izmed najpomembnejših razvojnih nalog v otroštvu. Samopodoba ne vpliva samo na vrednotenje in interpretiranje izkušenj, pač pa vpliva tudi na motivacijo posameznika. Ljudje tako svoje izkušnje in interakcije interpretiramo skozi prizmo lastne samopodobe, ki se sklada z našim mnenjem o samem sebi.

Zato je izrednega pomena, da se spoštujemo, imamo radi in negujemo svoj jaz od začetka do konca, z vsemi drobnimi napakami in velikimi uspehi. Kljub temu, da se razvoj samopodobe začne od rojstvu in stabilizira nekje v pozni adolescenci, to ne pomeni, da je tudi kasneje ne moremo nadgraditi, spremeniti oziroma izboljšati. V ta namen predlagam naslednjo vajo.

Potrebujete prazno skledo/posodo/škatlo, listke in pisalo. Vsak dan napišite na listek eno stvar na katero ste ponosni, da ste jo danes naredili/da vam je uspela. Samo eno stvar. Lahko je to npr. likanje, dokončan služben projekt, prijeten pogovor s sosedo. Karkoli vam je dalo občutek zadovoljstva. Eno stvar, za katero bi se pohvalili oziroma ste nanjo ponosni. Ampak VI! Ne smete se ozirati na to, kaj bi rekli drugi oziroma pričakovali, ampak VI. In listek spravite v posodo. Vsak dan boste tako lahko videli, kako se bo vaš kupček pohval večal, kar bo dobro vplivalo na vaše razpoloženje in posledično tudi na samopodobo. Pomembno je, da to naredite vsak dan. Na tak način si boste ob koncu dneva vzeli nekaj minut zase in pozitivne stvari, ki so se vam zgodile in tako dan zaključili s pozitivnimi mislimi. Ne bo vsak dan lahko najti nečesa, ampak vztrajajte in vsak dan vam bo šlo lažje. Listke lahko nato ob koncu meseca ali leta prebrete (ali pa takrat, ko se ne počutite najbolje) in se tako spomnite na vse vaše majhne in velike uspehe. Vsak dan namreč naredimo nekaj pomembnega, vendar v današnjem hitrem tempu življenja velikorat to spregledamo. Zato je pomembno, da se ustavimo in si znamo čestitati tako za velike kot tudi majhne zmage.

Vaja morda na prvi pogled izgleda enostavna in preprosta, vendar ima lahko neverjetne učinke. Sicer pa imajo običajno najbolj enostavne geste, besede in dejanja največ odmeva. Preizkusite in se sami prepričajte. In kot je rekel Konfucij: »Ni pomembno, kako počasi gremo, samo da se ne ustavimo.«

Pa bodite prijazni drug do drugega.

24 Feb

Empatium = empatija + um

Dobrodošli na naši spletni strani!

Najprej lepo pozdravljeni in dobrodošli.

Naj vam najprej na hitro predstavimo naš center – Empatium.

Zakaj prav Empatium?

Ko smo razmišljali, kaj nam je pomembno in kaj je tisto, kar želimo takoj sporočiti našim uporabnikom, ni bilo debate. Srčno in trdno verjamemo v empatijo in da je z njo svet veliko lepši. Bratanič (1985) pravi, da gre pri empatiji za sposobnost, ki je po svoji naravi intelektualno-emocionalna in nam omogoča, da preniknemo v psiho druge osebe, vendar se z njo ne poistovetimo. Empatija tako pomeni, da lahko razumemo čustveno stanje drugega in ga doživimo, vendar ne dovolimo, da nas to preplavi. Tako lahko razumsko svetujemo, pogledamo na situacijo, hkrati pa ohranimo človeški in topel odnos. Ob opevanju srca pa stavimo tudi na razum.
Tako se je drug del imena ponujal kar sam: empatija + um = Empatium.

Našim uporabnikom želimo ponuditi prav to – empatično, sočutno, toplo, človeško, pristno svetovanje oziroma pogovor, čigar glavni temelji so razumski.

Bodite prijazni drug do drugega in se imejte lepo.